Pri izdelavi prototipov sta sitotisk in tampotisk dve pogosto uporabljeni tehniki površinske dekoracije. Uporabljajo se predvsem za nanašanje vzorcev, logotipov ali besedila na prototipne površine, ki ustrezajo različnim materialnim in geometrijskim zahtevam. Oba postopka sta razmeroma enostavna in nudita stroškovno-učinkovito rešitev.
Sitotisk (-sitotisk)
To je v osnovi ašablonski tisktehnika. Njegovo osrednje načelo temelji na mrežastem zaslonu, raztegnjenem čez okvir. Območja brez{2}}slike na zaslonu so blokirana, medtem ko področja s sliko ostanejo odprta. Črnilo se skozi ta odprta mrežasta področja potisne na površino prototipa z otiralnikom in oblikuje želeni vzorec.
Ključne prednosti: Zelo-primerno zavelike površineintrdne, neprozorne barve. Plast črnila je debela in nudi odlično prekrivnost in barvno nasičenost. Združljiv je z različnimi prototipnimi materiali, kot so plastika, kovina in steklo.
Omejitve: Manj idealno za zelofine podrobnostiali tiskanje nakompleksne ukrivljene površine. Njegova natančnost je na splošno nižja v primerjavi s tampotiskom za zapleteno grafiko.
Tamponski tisk
To jeindirektni globoki tiskpostopek. Njegovo jedro sloni na prožnemsilikonsko blazinicokot vmesni prenosni medij. Podobo najprej vgraviramo v tiskovno ploščo (kliše), ki jo nato barvamo. Rezilo strga odvečno črnilo stran, črnilo pa ostane samo v jedkanih votlinah. Silikonska blazinica pobere črnilo iz teh votlin in ga prenese na površino prototipa.
Ključne prednosti: Odlično privisoka-natančnost, majhno-območjetiskanje. Posebej spreten je pri tiskanjunepravilne, ukrivljene ali vdolbine, natančno nanašanje drobnega besedila ali podrobnih logotipov z ostrimi robovi.
Vloga: Učinkovito kompenzira omejitve sitotiska na zapletene geometrije.
Povzetek in smernica za izbiro
Ta dva postopka se pri izdelavi prototipa dopolnjujeta:
Izberite Sitotiskzaravne površine, velike trdne površinein aplikacije, ki zahtevajo debelo, neprozorno plast črnila.
Izberite Tampotiskzaukrivljene površine, zapletene podrobnosti ali drobno besedilo/logotipena kompleksnih 3D oblikah.
Obe tehniki vključujeta razmeroma preprosto opremo, ju je enostavno obvladati pri osnovnih operacijah in lahko hitro izpolnita potrebe po površinski dekoraciji prototipnih vzorcev. So temeljni in nepogrešljivi procesi pri dodelavi prototipov.
